Kondenz na oknih: zakaj se okna rosijo in kako to trajno odpraviti

Domov » Kondenz na oknih: zakaj se okna rosijo in kako to trajno odpraviti

Kondenz na oknih: zakaj se okna rosijo in kako to trajno odpraviti

Posodobljeno: 13. 10. 2026

Kondenz na oknih nastane, ko topel notranji zrak zadene šipo, hladnejšo od rosišča. Pri 21 °C in 60 % relativne vlažnosti je rosišče pri 12,9 °C – toliko znaša temperatura šipe pri starejših oknih v mrzli noči. Vzrok torej ni okno, ampak previsoka vlažnost v prostoru in premalo izmenjave zraka. Z oktobrom, ko se zunanje temperature spustijo pod notranje, se pojavi skoraj čez noč. Najpogosteje je to znak, da je v stanovanju preveč vlage oziroma premalo izmenjave zraka. Kratkoročno pomaga intenzivno zračenje po tuširanju in kuhanju, dolgoročna rešitev pa je stalno prezračevanje z rekuperacijo, ki odvečno vlago odvaja sproti.

Jesenska jutra pogosto izgledajo takole: odgrneš zaveso, šipa pa cela orošena. Kapljice na steklu, mokra polica, včasih že temni madeži v vogalih okenskega okvirja. Kondenz na oknih ni le estetska nadloga; je prvi in najbolj viden opozorilni znak, da je v vašem stanovanju preveč vlage.

Zakaj kondenz sploh nastane

Fizika je preprosta: topel zrak lahko zadrži več vlage kot hladen. Ko se topel, vlažen notranji zrak dotakne hladne površine – in šipa je pozimi najhladnejša površina v prostoru – se vlaga iz zraka izloči v obliki kapljic. Enako kot se orosi steklenica, ki jo vzamete iz hladilnika.

Vlaga v zraku pa prihaja od nas samih. Štiričlanska družina z običajnim življenjem (kuhanje, tuširanje, pranje, dihanje) v enem dnevu v zrak spusti tudi 10 litrov vode ali več. Ta voda mora nekam iti. Če je ne odvedemo s prezračevanjem, jo najdemo na šipah, špaletah in v vogalih.

Je kondenz nevaren ali samo nadležen?

Občasna rahla orošenost roba šipe ob mrzlih jutrih še ni razlog za paniko. Znaki, da gre za resnejšo težavo, pa so:

okna so orošena vsako jutro, tudi večji del šipe,
voda se nabira na policah in okvirjih,
v vogalih oken ali na špaletah se pojavljajo sivi oz. črni madeži,
v prostoru je zatohel vonj, ki ne izgine.

Kondenz je namreč samo simptom. Ista vlaga, ki jo vidite na šipi, se nevidno nabira tudi v hladnih vogalih sten, za omarami ob zunanjih stenah in okoli okenskih okvirjev. In tam ne nastane le rosa, ampak plesen – s posledicami za zdravje in sam objekt.

Zakaj se je težava pojavila po menjavi oken?

Gre za zelo pogosto vprašanje. Stara okna niso dovolj tesnila – skozi špranje je ves čas uhajal zrak in z njim vlaga. Stanovanje se je “prezračevalo” samo, sicer potratno, a konstantno.

Nova, tesna okna ta nenadzorovan pretok zraka popolnoma preprečijo. Toplota ostane v notranjosti, ampak z njo tudi vlaga. Če se navade prezračevanja ne spremenijo, se vlažnost v nekaj tednih dvigne in kondenz je tu. Menjava oken brez razmisleka o prezračevanju je eden najpogostejših vzrokov za težave z vlago v sicer urejenih stanovanjih.

Kaj lahko naredite takoj (in kaj pomaga le delno)

Pomaga takoj:

Intenzivno prezračite po vsakem tuširanju in kuhanju – takoj, ko vlaga nastane.

Zjutraj v spalnici ustvarite prepih, saj čez noč dve osebi izdihata presenetljivo veliko vlage.

Perila po možnosti ne sušite v bivalnih prostorih; če ni druge možnosti, prostor med sušenjem zračite.

Pohištvo odmaknite nekaj centimetrov od zunanjih sten, da zrak kroži.

Pomaga le delno ali začasno:

Razvlaževalci zraka zmanjšujejo vlago in s tem tudi kondenz, ne poskrbijo pa za izmenjavo zraka. Poleg tega porabljajo elektriko in jih je treba redno prazniti.
Brisanje šip vsako jutro – voda, ki jo pobrišete, je bila pred tem v zraku in se bo naslednji dan ponovno pojavila.

Trajna rešitev: stalno prezračevanje z rekuperacijo

Kondenz izgine takrat, ko vlaga iz zraka odteka sproti – 24 ur na dan, ne le takrat, ko se spomnimo odpreti okno. To zagotavlja prezračevanje z rekuperacijo: sistem neprekinjeno odvaja vlažen notranji zrak in dovaja svežega, pri tem pa zadrži do 97,3 % toplote, tako da za svež zrak ne plačujete z višjimi stroški ogrevanja.

Za stanovanja in obstoječe hiše je praktična rešitev decentralni sistem z lokalnimi rekuperatorji, ki se vgradijo v zunanje stene brez večjih posegov. Pametne enote merijo vlažnost in delovanje samodejno prilagodijo – ko se tuširate ali kuhate, sistem to zazna in vlago odvede, preden doseže šipe.

Rezultat po vgradnji je običajno viden v nekaj dneh: suha okna, brez zatohlega vonja, vlažnost v zdravem območju med 40 in 60 %.

Vgradnja je poleg tega upravičena do subvencije Eko sklada v višini do 30 % priznanih stroškov, kar občutno zniža začetno naložbo.

Pogosta vprašanja

Kakšna je normalna vlažnost v stanovanju?

Priporočeno območje je 40–60 % relativne vlažnosti. Nad 60 % se tveganje za kondenz in plesen hitro poveča. Higrometer za nekaj evrov vam pove, koliko vlage je v prostoru.

Zakaj se rosijo samo okna v spalnici?

Ponoči v zaprti spalnici vlažnost naraste, temperatura pa pade – kombinacija, idealna za kondenz. Spalnica je zato običajno prvi prostor, kjer se težava pokaže.

Ali kondenz med šipami pomeni isto kot kondenz na notranji strani okna?

Ne. Rosa med stekli pomeni, da je popustilo tesnjenje izolacijskega stekla. V tem primeru je običajno potrebna zamenjava stekla, saj prezračevanje težave ne bo odpravilo.

Ali bo rekuperator odpravil tudi obstoječo plesen?

Rekuperator odvaja odvečno vlago, ki spodbuja nastanek plesni. Obstoječo plesen je treba sanirati, s stalnim prezračevanjem pa zmanjšate možnost, da se ponovno pojavi.

🔍 Brezplačen posvet