Pogosta vprašanja

Potreba po prezračevalnih sistemih je nastala predvsem ob novonastalih pogojih, ki jih narekujejo zahteve varčevanja z energijo v zgradbah. Sodobne gradnje z dobro zatesnjenimi okni in vrati imajo namreč izjemno nizko zračno prepustnost. Nenačrtovano in naključno zračenje prostorov pa pogosto pomeni izgubo energije, ki smo jo vložili v ogrevanje zraka. Nezadostno zračenje ima za posledico nezdrave bivalne pogoje s pojavom prekomerne vlage in plesni. Rešitev problema so kvalitetni in zanesljivi prezračevalni sistemi.

Prezračevalni sistem i-Vent je inovativen decentraliziran sistem, ki temelji na pretoku zraka v celotnem bivalnem območju z enostavnim upravljanjem preko aplikacije, ki je kompatibilna z sistemoma Android in iOS. Sistem deluje brez hrupa in škodljivih snovi, kot tudi brez vetra in neugodnih vremenskih vplivov. Prepišna varovala in omejitev volumna zračnega pretoka pa bosta poskrbela, da ne bo prišlo do prepihov.

Ker je sistem vgrajen hitro in brez večjih posegov, lahko sistem vgradimo v katerem koli letnem času, prav tako ga lahko vgradimo v kateri koli fazi gradnje ali prenove, primeren in priporočljiv pa je tudi za vgradnjo v starejše objekte, v katerih že bivamo in bi si radi izboljšali kvaliteto bivanja.

Rezultat nadzorovanega prezračevanja je izboljšana mikroklima in zdravi prostori brez prekomerne vlage, slabih vonjav in posledično plesni, kar bo pripomoglo k vašemu dobremu počutju. Kakovostni sistemi prezračevanja tako stalno dovajajo svež zrak in odvajajo izrabljenega, skupaj z vsemi škodljivimi snovmi.

Sistemi prezračevanja samodejno odvajajo izrabljen zrak z neprijetnimi vonjavami, odvečno vlago ter škodljivimi snovmi in dovajajo svež in filtriran zrak.

Z odpravljanjem odvečne vlage skrbijo za primerno zdravo stanje zgradbe in klime ter preprečujejo nastanek plesni in ugodnih življenjskih pogojev za pršice.

Preprečujejo prepih in vdor zunanjega hrupa ter prahu.

Olajšajo življenje alergikom, ker lahko zagotovijo primerno filtriran zrak brez alergenov. Varčujejo z energijo.

Pri decentraliziranem prezračevanju brez sistema napeljave prezračevalnih vodov med prostori več posameznih ventilatorjev odvaja izrabljen zrak navzven preko odzračevalnih jaškov ali direktno skozi zunanji zid. Skozi stenske vhodne enote v sobah vstopa svež zrak. Vratne ali druge prezračevalne reže pa skrbijo za pretok zraka med prostori.

Pri centraliziranem prezračevanju se izrabljen zrak odvaja na prosto preko sistema prezračevalnih vodov v vsakem prostoru, ki so povezani s centralnim ventilatorjem in odzračevalnim jaškom. Svež zrak vstopa na isti način kot pri nepovezanem prezračevanju.

Kakšne so zahteve prezračevanja sodobnih zgradb?
Koliko energije in denarja dejansko prihranimo v praksi?
Kakšna je postavitev sistema in njegovih sestavnih delov ter montaža?
Kako hrupno je prezračevanje prostorov? Kakovostni sistemi prezračevanja delujejo v razponu glasnosti od 26 do 32 dB v osnovnem stalnem obratovanju (30 dB je tih šepet).
Kakšnega dušenja zvoka je sposoben sistem?
Koliko energije potrebujemo za delovanje sistema?
Kakšni so investicijski in obratovalni stroški?
Ali je zagotovljeno obratovanje skladno s potrebami objekta in njegovih uporabnikov?
Ali sistem zagotavlja tudi možnost vgraditve protipožarne zaščite?
Ali je sistem samodejno krmiljen glede na prekomerno vlago?

Primerno, prijetno, higiensko prezračevanje.
Kakovost, trajnost in varnost.
Prihranke pri ogrevanju in energetsko varčno prezračevanje.
Skrbno načrtovati in izvesti sistem, ki kontrolira in odpravlja prekomerno zračno vlago.
Celoten sistem mora izpolnjevati tudi protipožarne in protihrupne zahteve.

Najpogostejša sta dva osnovna načina, za bivalne prostore kot celota, torej za stanovanje, hišo, apartma in zgolj za posamezne prostore, kot so sanitarije, kuhinja itd.

S konstantno zadostno ventilacijo in senzorjem vlage v ventilatorski enoti.

Ventilatorje vgradimo v prostore, kjer je zrak najslabši (kuhinja, kopalnica + WC, pralnica). Ti črpajo oziroma odvajajo zrak ven iz teh prostorov v jaške ali neposredno na prosto skozi zunanji zid. Tako ustvarjajo majhen podtlak (8 pascalov), ki povzroči počasen nemoteč dotok svežega zraka skozi vhodne enote v prostorih.

Vhodne enote za zrak se namestijo v sobah in delujejo skoraj neslišno, brez elektrike. Imajo zaporo proti prepihu, dušilec zunanjih zvokov in protiprašni filter. Na voljo so tudi elektrostatični filtri za cvetni prah. Namestijo se v sobah nad okno oziroma levo ali desno ob okno v višini zgornjega okenskega roba. Enako velja za balkonska vrata.

Zrak med prostori poteka skozi režo pod vrati, vratno ali zidno rešetko.

Da dosežemo zadovoljivo izmenjavo zraka (0,4–0,8), s katerim oskrbimo stanovalce s potrebnim kisikom, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil:

Dovod svežega zraka:

• Otroška soba 25–35 m³/h
• Spalnica 40–50 m³/h
• Dnevna soba 40–60 m³/h
• Pisarna po osebi: 25–30 m³/h

Odvod odpadnega zraka:

• Kuhinja: 30–50 m³/h
• Kopalnica 30–50 m³/h
• WC 20–40 m³/h

V štiričlanskem gospodinjstvu dnevno v povprečju izločimo 12 litrov vode. Tem bolje je zgradba tesnjena ter izolirana tem pomembneje je, da vlažen zrak transportiramo navzven ter ga nadomestimo s svežim. To nam omogoča kakovostna prezračevalna naprava. Le tako lahko zagotovo preprečimo škodo za naše zdravje in zgradbo.

Nastajanje vlage v gospodinjstvu s 4 osebami v litrih/dan:

• Dihanje: 4–5
• Rastline 2–3
• Kuhanje 2–3
• Tuširanje/kopanje 2–3
• Skupaj 10–14

Poleg temperature in onesnaženosti je količina vlage v zraku tretji najpomembnejši indikator kvalitete. Relativna zračna vlaga pomembno vpliva na dobro počutje, optimalna je med 40 in 60 %, idealna 50 %, višja od 80 % povzroča plesen. Relativna vlažnost se zniža v zimskem času, ko se hladen zunanji zrak v prostoru ogreje. Za doseganje udobne in zdrave zračne klime v prostorih je priporočljivo kontinuirano prezračevanje.

Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Kolikor stopinj ima zrak, približno toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 5 °C je v zraku lahko največ 5 g vode, kar pomeni 100 % vlažnost. Pri 22 °C je v zraku lahko največ 22 g vode, kar znova pomeni 100 % vlažnost. Sedaj lažje razumemo, zakaj s hladnim zimskim zrakom »sušimo« naše bivališče.

Vendar na dobro počutje v stanovanju vpliva veliko dejavnikov:

• temperatura zraka,
• relativna vlaga,
• hitrost gibanja zraka,
• temperatura sten in tal,
• količina svežega zraka …

Zaradi prenizke vlažnosti v stanovanju se lahko pojavijo različna obolenja, prekomerna vlažnost pa je glavni vzrok za nastanek plesni.

Če imamo v stanovanju prenizko vlažnost, torej pod 40 %, se lahko pojavijo različna obolenja, kot so alergije, prehladi in občutek oteženega dihanja. Zaradi izsuševanja zraka se poveča nastajanje prahu, ki nam v stiku z ogrevanimi površinami izloča različne snovi, ki dražijo dihalne organe. Če pa imamo previsoko vlažnost, nad 60 %, se nam začne pojavljati plesen na notranjih površinah. Pravi vzrok za pojav prekomerne vlage je težko določiti, saj je povezan z mnogi dejavniki. Med vzroke za nastajanje vlage v prostoru štejemo dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje, sušenje perila, nezadostno prezračevanje … Vse to in še več pripomore k nabiranju prekomerne vlage v prostoru. Drug sklop nepravilnosti pa nastane zaradi gradbenih nepravilnosti, poškodb, konstrukcijskih napak in navsezadnje tudi prehitre vselitve v še nedokončano (neposušeno) stanovanje.

Prekomerna vlažnost je glavni vzrok za nastanek plesni. Za njen razvoj zadostuje že 80 % vlažnost v prostoru oz. odvisno od temperature rosišča, ki je odvisna od temperature in vlage. Plesen uspeva tako v temnem kot tudi v svetlem okolju, doba za razvoj pa je od 2 do 6 mesecev.

Plesen v bivalnih prostorih spada med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. V vsaki stavbi – razen v kvalitetno termo izolirani in prezračevani – ima na toplotnih mostovih obilo možnosti razvoja. Zato je jalovo odstranjevanje posledic (to je plesni), saj z odpravo vzrokov vlaženja odide tudi plesen. Odstranitev vzrokov ni vedno enostavno, saj moramo ugotoviti izvor vlage. Zunanja je posledica slabe hidroizolacije, zamakanja iz žlebov, slabe vodovodne napeljave ali strehe. Notranja se kondenzira na toplotnih mostovih oboda stavbe. Običajno se pojavi v zgornjih vogalih in za neprezračenimi elementi ob zunanjih stenah (omare). Njen izvor so rože, sušenje perila, kopanje, dihanje, kuhanje ... Povprečna 4-članska družina proizvede v 24 urah 10–15 litrov tekočine, iz bivalnih prostorov jo odstranimo s prezračevanjem skozi okna (star način prezračevanja) ali mehansko skozi sodoben prezračevalni sistem s povratkom toplote – rekuperacijo.

Pravilno zračenje občutno vpliva na porabo energije za ogrevanje. Posebej pri menjavi oken v starejših stavbah je treba zaradi večje zrakotesnosti ovoja več pozornosti posvetiti konstantnemu prezračevanju. Ob pogojih, ki jih narekujejo zahteve energetske učinkovitosti v zgradbah, je nastala potreba po sodobnih prezračevalnih sistemih. Nizko zračno prepustnost imajo sodobne gradnje in rekonstrukcije obstoječih zgradb z dobro zatesnjenimi okni in vrati ter dodatnim slojem toplotne izolacije. Veliko izgubo energije, ki smo jo vložili v ogrevanje prostorov, lahko povzroči nenačrtovano in naključno zračenje prostorov.

V prostorih, ki nimajo urejenega mehanskega, kontinuiranega prezračevanja ali pa se jih še vedno prezračuje na klasičen sistem z občasnim odpiranjem oken, se pojavljajo neprijetne vonjave, povišana temperatura zraka, visoka koncentracija ogljikovega dioksida, vlaga, plesni, pomanjkanje kisika in neprijetne vonjave. Rešitev problema so kvalitetni in zanesljivi prezračevalni sistemi.

Prednosti prezračevalnih sistemov so naslednje:

• samodejno odvajajo izrabljen zrak z neprijetnimi vonjavami,
• odvajajo odvečno vlago ter škodljive snovi in dovajajo svež in filtriran zrak,
• z odpravljanjem odvečne vlage skrbijo za primerno zdravo stanje zgradbe in klime ter preprečujejo nastanek plesni in ugodnih življenjskih pogojev za pršice,
• preprečujejo prepih in vdor zunanjega hrupa ter prahu,
• olajšajo življenje alergikom, ker lahko zagotovijo primerno filtriran zrak brez alergenov in predvsem
• varčujejo z energijo.

Ko se odločamo za vrsto prezračevalne naprave in sistem prezračevanja v nekem objektu, se moramo odločiti med več možnostmi. Če gradimo novo hišo, je zelo koristno in ekonomično, da se odločimo čim prej, tako da že pri temeljenju objekta opravimo nekatera enostavna in cenena dela, ki nam bodo olajšala in bistveno pocenila vgradnjo prezračevalnega sistema. Strateško odločitev sprejme investitor ob nasvetu strokovnjaka glede na preizkušene tehnične možnosti.

Zato v nadaljevanju podajamo opise posameznih rešitev z navedbo sestavnih delov, navajamo oceno vrednosti naložbe in potrebne priprave objektov na kasnejšo vgradnjo prezračevalne naprave.

DECENTRALNI PREZRAČEVALNI SISTEMI

Pri decentralnem prezračevanju brez sistema napeljave prezračevalnih vodov med prostori več posameznih ventilatorjev odvaja izrabljen zrak navzven preko odzračevalnih jaškov ali direktno skozi zunanji zid. Skozi stenske vhodne enote v sobah vstopa svež zrak. Vratne ali druge prezračevalne reže pa skrbijo za pretok zraka med prostori.
Decentralni sistemi delujejo po znanem principu regenerativne izmenjave toplote, ki so jo določena podjetja izboljšala do popolnosti. Tako imenovani hranilnik toplote je umeščen na sredino zračnega toka, ki ga ustvarja ekonomični motor z aksialnim ventilatorjem. Z izmenjujočo smerjo zračnega toka, ki se ga namensko povzroča z delovanjem ventilatorja, se rekuperacijsko jedro napolni s toplotno energijo zraka, ki izhaja iz prostora, ter jo oddaja v dovajani zrak. Ta proces je tako učinkovit, da se pri prezračevanju izgubi le 10 % energije za ogrevanje. Za uravnovešeno odvajanje in dovajanje zraka je potrebno vgraditi dve enoti oziroma parno število prezračevalnih naprav. Prav tako pomemben je učinkovit filter. Alergiki bodo lahko zadihali – cvetni prah, umazanija in prašni delci ne morejo več v bivalne prostore. Filtri so trajni in enostavni za čiščenje.

Decentralne prezračevalne sisteme lahko uporabimo tako pri novogradnji kot pri sanaciji. Pri novogradnji se sistem lahko vgradi z vstavitvijo stenskega ohišja že med zidake ali pa se kasneje oziroma pri sanaciji vgradi s prebojem stene v premeru 160 mm, kar se izvede s posebnim kronskim vrtalnikom. Pri tem mora biti stena debela minimalno 30 cm (skupaj z izolacijo). Naprave se z nizkonapetostnim kablom (12V) povežejo neposredno z upravljalno enoto (220 V).

Za rešitve prezračevanja v večjih objektih, kot so vrtci, šole, poslovni prostori večjih kvadratur, s posebnimi zahtevami glede količine izmenjave zraka, pa je na razpolago kar nekaj sodobnih decentralnih sistemov, ki zagotavljajo pretoke zraka tudi do 1.300 m3/h.

CENTRALNI PREZRAČEVALNI SISTEMI

Pri centraliziranem prezračevanju se izrabljen zrak odvaja na prosto preko sistema prezračevalnih vodov v vsakem prostoru, ki so povezani s centralnim ventilatorjem in odzračevalnim. Sistemi dosegajo podoben karakteristike kot zgoraj opisani decentralni sistemi.