Radon je naravni radioaktivni plin, ki nastane po razpadu naravnega urana. Uran je povsod v zemlji, zato lahko radon pride v dom, pisarno ali drug prostor. Radon se na prostem hitro razredči, v zaprtih prostorih pa lahko pri slabem prezračevanju doseže zelo visoke koncentracije. Višja koncentracija radona je v kleteh in pritličjih, z višjimi nadstropji pa se znižuje

Šele pred 30 leti smo začeli spoznavati neugodne učinke tega plina – s svojimi kratkoživimi razpadnimi produkti je radon drugi najpogostejši povzročitelj pljučnega raka, takoj za kajenjem. Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da gre radonu pripisati od 3 do 14 odstotkov obolevnosti za pljučnim rakom.

Koncentracija radona po Sloveniji ni enakomerna. Višja je na Kočevskem, v Suhi krajini, na Idrijskem, v Poljanski dolini in na Krasu. Razlog je v geološki sestavi tal, saj porozne kamnine plin prepuščajo in omogočajo njegovo prodiranje iz zemeljske skorje proti površju. Višja koncentracija radona je ponekod povezana s posegi človeka. Tako območje je tudi Parmova v Ljubljani, Zelena jama in nekatere točke ob železniški progi. Da je Parmova problem, so ugotovili leta 1995, ko so delali meritve v prostorih na Parmovi 35, kjer je danes Železniški muzej. Izmerili so skoraj 5000 bekerelov na prostorninski meter zraka. Za primerjavo: dovoljena mejna vrednost koncentracije radona v zraku delovnega okolja znaša 1000 Bq/m3, bivalnega okolja pa 400 Bq/m3. Koncentracija radona drastično pade, ko se prostori prezračijo.

Kadar izmerijo povišane vrednosti, svetujejo ukrepe, s katerimi je mogoče zelo zmanjšati prisotnost radona. Najbolj enostaven ukrep je redno zračenje prostorov. To pomeni, da prostor prezračite zjutraj, opoldne in zvečer za nekaj minut. Če to ne zadošča, je na objekt treba namestiti posebni prezračevalni sistem. To niso niti zapleteni niti posebej dragi ukrepi, pojasnjuje Omahen. Strokovnjaki tudi želijo, da bi investitorji že pred novogradnjo z meritvijo preverili, ali je sevanje radona prekomerno. V tem primeru naj se posvetujejo s strokovnjaki, kako z gradnjo preprečiti prehajanje radona v objekt – ne pa kasneje, ko objekt že stoji, opozarja Omahen. Vendar zavest o tem pri nas še ni posebej visoka.

VIR: Dnevnik, četrtek 29.8.2013, članek: Treba je redno zračiti prostore, Mojca Lorenčič (Foto: Tomaž Skale)

Več si lahko preberete na: Dnevnik

ČLANEK: TREBA JE REDNO ZRAČITI PROSTORE (DNEVNIK, 29.8.2013)
Več si lahko preberete na: Treba je redno zračiti prostore.pdf (256.2KB)